Grenlandija in Danska sta od ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia zahtevali nujno srečanje zaradi ponovnih izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi tega arktičnega otoka k Združenim državam Amerike. Grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt je sporočila, da je namen srečanja razpravljati o pomembnih in zaskrbljujočih izjavah predstavnikov ZDA, ki zadevajo suverenost otoka. Kljub večkratnim pozivom Köbenhavna in Nuuka skozi celotno leto 2025 do srečanja na ministrski ravni še ni prišlo. Medtem ko so grenlandski uradniki izražali diplomatsko pobudo, je v danskem parlamentu potekala seja odbora za zunanje zadeve, kjer so obravnavali prihodnje odnose med kraljevino in ZDA. Danska vlada poudarja, da Grenlandija, ki je avtonomni del Kraljevine Danske, ni naprodaj. Napetosti v odnosih so se povečale po tem, ko je Washington ponovil svoje interese na Arktiki, kar sta obe državi označili za nesprejemljivo poseganje v ozemeljsko celovitost.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je razglasila sedemdnevno nacionalno žalovanje v spomin na žrtve ameriškega vojaškega napada, med katerimi je bilo 23 venezuelskih in 32 kubanskih varnostnih sil.

Iranske varnostne sile so v Teheranu nasilno razgnale protestnike, ki so se zbrali na osrednjem bazarju v iranski prestolnici. Po poročanju nevladnih organizacij in posnetkih na družbenih omrežjih je policija uporabila solzivec, da bi prekinila shod, na katerem so udeleženci vzklikali gesla v podporo nekdanji dinastiji Pahlavi in proti trenutnemu verskemu vodstvu države. Val protestov, ki se širi po celotnem Iranu, je terjal že najmanj 27 smrtnih žrtev med demonstranti. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj se protesti iz lokalnih nezadovoljstev spreminjajo v širši upor proti islamskemu režimu. Incident na velikem bazarju velja za simbolno pomembnega, saj ta del mesta tradicionalno velja za gospodarsko središče Teherana.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so v ponedeljek, 6. januarja 2025, nujno prepeljali v bolnišnico na zdravniške preglede, potem ko je v zaporu padel in utrpel udarec v glavo. Informacijo o hospitalizaciji je prek družbenih omrežij potrdila njegova soproga Michelle Bolsonaro, ki je pojasnila, da bo 70-letni nekdanji desničarski voditelj opravil vrsto preiskav zaradi morebitnih poškodb po padcu. Bolsonaro, ki trenutno prestaja zaporno kazen, se je že v preteklosti soočal s številnimi zdravstvenimi težavami, ki so bile pogosto povezane s posledicami napada z nožem med volilno kampanjo leta 2018. Najnovejši incident v zaporniških prostorih predstavlja nov izziv za njegovo zdravstveno stanje, vendar podrobnejše informacije o resnosti poškodbe glave za zdaj niso javno dostopne. Lokalne oblasti v Braziliji še niso podale uradnega komentarja o okoliščinah padca.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači gostil grškega premierja Kiriakosa Micotakisa in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v okviru vrha tako imenovane koalicije voljnih. Namen srečanja v Parizu je bil okrepiti mednarodno vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Voditelji so razpravljali o novih oblikah podpore in usklajevanju strateških korakov med evropskimi zavezniki. Udeležba grškega premierja poudarja pomembno vlogo Grčije pri zagotavljanju logistične podpore in energetske varnosti v jugovzhodni Evropi. Macron je ob tej priložnosti poudaril nujnost enotnosti znotraj skupine držav, ki so pripravljene prevzeti aktivnejšo vlogo pri obrambi Ukrajine. Srečanje je potrdilo zavezanost sodelujočih držav k nadaljnjemu zagotavljanju vojaške opreme in finančnih sredstev za Kijev.

Zahodni del Japonske je v torek, 7. januarja 2025, prizadel močan potres z magnitudo 6,2, ki je najbolj silovito stresel regijo Čugoku. Varnostne kamere so posnele trenutek, ko je tresenje tal močno zamajalo jedrsko elektrarno Šimane, vendar po navedbah upravljavca objekta naprava deluje normalno in brez posebnosti. Sunku so sledili številni popotresni sunki, ki so povzročili dodatno vznemirjenje med prebivalstvom. Kljub dramatičnim posnetkom, ki so zaokrožili po svetovnih medijih, poročil o večji materialni škodi ali žrtvah za zdaj ni. Oblasti in strokovnjaki pozorno spremljajo stanje na energetski infrastrukturi, saj je Japonska zaradi preteklih izkušenj z jedrskimi nesrečami izjemno previdna pri vseh seizmičnih dogodkih v bližini reaktorjev. Lokalno prebivalstvo ostaja v pripravljenosti na morebitne nove popotresne dejavnosti.

Župan švicarskega letovišča Crans-Montana se je v uradni izjavi opravičil za tragičen požar, ki je na novoletno jutro v tamkajšnjem baru zahteval 40 življenj. Kljub priznanju odgovornosti in razkritju, da pristojne službe v objektu niso opravile varnostnega nadzora zadnjih pet let, je župan zavrnil pozive k odstopu. Tragedija je sprožila val ogorčenja v javnosti, saj so preiskovalci ugotovili resne pomanjkljivosti pri zagotavljanju požarne varnosti v priljubljenem zbirališču. Na novinarski konferenci je bilo poudarjeno, da lokalna administracija pod vodstvom župana nosi del krivde za pomanjkljiv nadzor nad gostinskimi obrati. Župan je izrazil globoko sožalje družinam žrtev, vendar vztraja, da bo ostal na položaju, dokler preiskava ne bo zaključena. Švicarski organi pregona so medtem sprožili obsežno preiskavo, ki bo ugotavljala kazensko odgovornost tako lastnikov bara kot tudi občinskih uradnikov, ki niso zagotovili rednih inšpekcij v zadnjem petletnem obdobju. Dogodek velja za eno najhujših nesreč v švicarskih Alpah v zadnjih desetletjih.

V severnem delu indonezijskega otoka Celebes (Sulavezi) so silovite poplave in zemeljski plazovi povzročili pravo razdejanje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 16 ljudi. Oblasti so potrdile, da je bilo v ponedeljek, 5. januarja 2026, zaradi obilnih padavin na otoku Siau poškodovanih ali uničenih več sto stanovanjskih hiš in javnih poslopij. Poleg smrtnih žrtev poročajo še o 18 poškodovanih osebah, reševalne ekipe pa s pomočjo težke mehanizacije še vedno iščejo štiri pogrešane prebivalce. Zaradi nevarnih razmer, ki jih povzročajo blato, nanosi kamenja in uničena infrastruktura, so glavne prometnice v prizadeti regiji zaprte. Do zdaj so evakuirali 444 ljudi, ki so zatočišče poiskali v lokalnih šolah in cerkvah. Guverner Severnega Celebesa, Yulius Selvanus, je poudaril, da so poplave dosegle vrhunec v obdobju deževne sezone, kar dodatno otežuje delo reševalcev na terenu. Dogodek sledi katastrofalnemu novembru, ko so cikloni na otoku Sumatra povzročili več kot tisoč žrtev, kar kaže na povečano ranljivost regije v zadnjih mesecih.

Policisti oddelka za preiskovanje kaznivih dejanj v Neapolisu in Sikiesu so v Solunu v sredo zvečer odvzeli prostost 26-letnemu tujemu državljanu. Moški je osumljen, da je svoji 21-letni nekdanji partnerki grozil z javno objavo njunih intimnih posnetkov. Po navedbah policije ji je dan pred aretacijo poslal fotografijo njunih zasebnih trenutkov in ob tem izrekel grožnjo z razkritjem vsebine javnosti. Osumljenca so policisti izsledili in mu odvzeli prostost na podlagi prijave žrtve. Incidenti, povezani s tako imenovanim maščevalnim pornografskim materialom, so v Grčiji vse pogostejši predmet policijskih obravnav, saj organi pregona krepijo nadzor nad digitalnim nasiljem in spletnim izsiljevanjem. Primer bo po zaključenem postopku predan pristojnemu tožilstvu v Solunu.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Nova javnomnenjska raziskava inštituta Ipsos, ki je bila izvedena za potrebe tiskovne agencije, je razkrila, da le tretjina prebivalcev Združenih držav Amerike podpira vojaški napad na Venezuelo z namenom odstavitve predsednika Nicolása Madura. Rezultati kažejo na precejšnjo zadržanost ameriške javnosti do neposrednega vpletanja v notranje zadeve latinskoameriške države, saj večina vprašanih ne soglaša z agresivnim pristopom Washingtona. Poleg nizke podpore samemu napadu je raziskava izpostavila tudi globoko zaskrbljenost glede dolgotrajnosti morebitnega konflikta. Kar 72 odstotkov vprašanih Američanov je izrazilo strah pred možnostjo, da bi se Washington zapletel v dolgotrajno in izčrpavajoče vojaško posredovanje v Venezueli. Ti podatki kažejo na močan odpor javnosti do scenarijev, ki spominjajo na pretekle dolgotrajne ameriške intervencije v tujini, kar bi lahko vplivalo na nadaljnje zunanjepolitične odločitve ameriške administracije glede venezuelske krize.

Na meji med Tajsko in Kambodžo so se ponovno razplamteli spopadi, ko so kamboške sile s topniškim ognjem domnevno kršile desetdnevno premirje. V incidentu na območju Chong Bok je bil ranjen tajski vojak, kamboška stran pa je pozneje sporočila, da je šlo za nenameren dogodek oziroma komunikacijsko napako. Konflikt med državama glede 800 kilometrov dolge meje sega v kolonialno obdobje, zadnji val nasilja pa je zahteval že 47 življenj in povzročil selitev milijona civilistov. Istočasno so o streljanju poročali iz okolice predsedniške palače v venezuelskem Caracasu, kjer so varnostne sile posredovale proti neznanim dronom le dva dni po ameriški vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura. V Sudanu se razmere prav tako zaostrujejo; v napadu z dronom na mesto El Obeid je bilo ubitih deset ljudi, med njimi sedem otrok. O smrtnih žrtvah poročajo tudi iz Nigra, kjer so domnevni džihadisti umorili lokalnega župana in njegovo družino, medtem ko Združeni narodi poročajo o previdnem upanju na napredek pri reševanju ciprskega vprašanja po izvolitvi novega voditelja ciprskih Turkov.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da je v kopenski operaciji za zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu sodelovalo približno 200 ameriških vojakov. Operacija, ki je bila izvedena v središču venezuelske prestolnice, je potekala ob sodelovanju lokalnih organov pregona. Hegseth je v svojem nagovoru v ladjedelnici Newport News v Virginiji poudaril, da so ameriške sile uspešno izpolnile pravne naloge brez lastnih žrtev. Akcija je bila usmerjena v privedbo osebe, ki so jo ameriške pravosodne oblasti iskale zaradi številnih obtožb. Po besedah Hegsetha so elitne enote vstopile v samo jedro Caracasa, da bi zagotovile spoštovanje pravnih predpisov Združenih držav Amerike. Minister je sodelujoče vojake označil za »velike Američane«, ki so izpolnili tvegano misijo v tujini.

Policisti so v sodelovanju z mednarodnimi organi v Bolgariji in na Hrvaškem prijeli dva moška, stara 46 in 48 let, ki sta osumljena sodelovanja pri oboroženem ropu luksuzne zlatarne na grškem polotoku Halkidika. Rop, ki se je zgodil 2. septembra v prestižnem hotelskem kompleksu, naj bi izvedla zloglasna kriminalna skupina Rožnati panterji. Storilci so iz prodajalne odtujili luksuzne ročne ure in nakit, katerih skupna vrednost je ocenjena na približno 580.000 evrov. Preiskovalci so ugotovili, da so pri dejanju sodelovale štiri osebe, ki so v prostor vstopile zamaskirane in po izvršitvi kaznivega dejanja pobegnile z vozilom. Grški organi pregona so na podlagi zbranih dokazov in forenzičnih analiz identificirali osumljenca ter zanju izdali evropska naloga za prijetje. Aretaciji sta rezultat tesnega sodelovanja med pododdelkom za boj proti organiziranemu kriminalu severne Grčije in policijskimi upravami sosednjih držav. Osumljenca sta trenutno v postopku izročitve Grčiji, kjer se bosta spopadla z obtožbami o vodenju in sodelovanju v hudodelski združbi ter storitvi velike tatvine. Policija še vedno išče preostale člane skupine, ki so sodelovali pri načrtovanju in izvedbi ropa.

Prve ugotovitve sodnomedicinske obdukcije so pokazale, da smrt 45-letnega častnika grške gasilske službe, čigar truplo so preteklo soboto našli na težko dostopnem terenu gore Belasica (Beles), ni bila posledica kaznivega dejanja. Čeprav so grški mediji sprva poročali o morebitnem dramatičnem preobratu, izsledki obdukcije niso potrdili znakov nasilja, kar zavrača sume o vpletenosti tretjih oseb. Truplo poveljnika gasilske enote iz kraja Ano Poroia so odkrili po večdnevni obsežni iskalni akciji v bližini meje s Severno Makedonijo. Iskanje je bilo oteženo zaradi strmega in neprehodnega območja v regiji Serres. Organi pregona so po opravljeni analizi posmrtnih ostankov potrdili, da ni šlo za umor, s čimer so se končala ugibanja o okoliščinah njegovega izginotja, ki so v preteklih dneh vznemirjala lokalno javnost.

Komunistična partija Grčije (KKE) je ostro kritizirala grško vlado zaradi nedavnega obsežnega izpada sistemov v letalskem prometu, ki je povzročil t. i. black-out na letališčih po državi. Po mnenju stranke so glavni razlogi za kolaps zastarela infrastruktura in pomanjkanje strokovnega osebja, kar naj bi bila neposredna posledica vladne politike, ki daje prednost dobičku pred varnostjo potnikov in zaposlenih. KKE trdi, da vlada namesto jasnih odgovorov o vzrokih ponuja le prazne obljube o modernizaciji in iskanju krivcev. V izjavi za javnost je tiskovni urad centralnega komiteja KKE poudaril, da so kontrolorji zračnega prometa in drugi letališki delavci že dlje časa opozarjali na kritično stanje sistemov, vendar so bila njihova opozorila prezrta. Stranka meni, da gre za sistemski problem privatizacije in varčevalnih ukrepov, ki ogrožajo osnovno varnostno infrastrukturo v prometnem sektorju. Odziv ministra za infrastrukturo in promet so označili za nezadosten, saj se po njihovem mnenju izogiba prevzemu odgovornosti za slabo upravljanje javnega sektorja.

Grški organi preiskujejo okoliščine tragičnega dogodka v Panami, kjer je med počitnicami umrla grška državljanka, njen soprog pa se v kritičnem stanju bori za življenje. Athanasia Karakousi, po poklicu notarka s Kefalonije, je podlegla hudi okužbi, ki se je razvila med njunim potovanjem po Srednji Ameriki. Njen soprog ostaja v bolnišnici v izjemno resnem zdravstvenem stanju, medtem ko preiskovalci ugotavljajo natančen vzrok bolezni. Po pričevanjih sopotnikov, ki so z zakoncema potovali v isti skupini, so se simptomi pojavili nenadoma. Lokalni zdravstveni delavci in grško veleposlaništvo so vključeni v postopek repatriacije telesa in zagotavljanje pomoči hospitaliziranemu moškemu. Primer je v Grčiji sprožil precejšnjo pozornost zaradi ugleda pokojne v lokalni skupnosti in nenavadnih okoliščin hitrega poslabšanja zdravja obeh turistov.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek deset oseb spoznalo za krive grobega spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojeni so prek spleta širili neresnične in žaljive trditve, da je soproga predsednika Emmanuela Macrona transspolna oseba, ki se je rodila kot moški. Poleg navedb o njeni spolni identiteti so se obtožbe nanašale tudi na njeno spolno usmerjenost, kar je sprožilo buren odziv v francoski javnosti in pravni sistem spodbudilo k ukrepanju proti kibernetskemu ustrahovanju. Sodni proces se je končal z obsodilno sodbo, pri čemer je Brigitte Macron poudarila nedotakljivost družinske zgodovine in zasebnosti. Primer predstavlja pomemben mejnik v boju proti širjenju dezinformacij in sovražnega govora na družbenih omrežjih, uperjenega proti javnim osebnostim. Med obsojenimi so se znašli posamezniki različnih profilov, vključno z nekaterimi javnimi uslužbenci, ki so sodelovali pri razširjanju teorij zarote, ki so neposredno škodile ugledu prve dame in njene družine.

Švicarske oblasti so uradno potrdile identiteto vseh 40 žrtev, ki so izgubile življenje v uničujočem požaru v priljubljenem smučarskem središču Crans-Montana. Požar je izbruhnil na silvestrovo v enem izmed lokalnih barov in se hitro razširil, kar je privedlo do ene najhujših tragedij v zgodovini tega letovišča. Med žrtvami je po novih podatkih kar 20 mladoletnih oseb, skupna starost pokojnih pa se giblje med 14 in 39 leti. Veleposlaništvo Grčije v Bernu in generalni konzul v Ženevi sta prejela uradno potrditev, da je med žrtvami tudi Aliki Kalergi, ki je imela dvojno grško-švicarsko državljanstvo. Identifikacija trupel je bila dolgotrajna in zahtevna zaradi narave poškodb, ki jih je povzročil ogenj. Preiskava o vzrokih za izbruh požara še vedno poteka, švicarske službe pa so končale proces obveščanja svojcev vseh preminulih, ki so bili večinoma mladi obiskovalci letovišča.

Grenlandski premier, Jens-Frederik Nielsen, je ostro obsodil ponavljajoče se grožnje Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad Grenlandijo. Britanski premier, Keir Starmer, je izjavil, da morata o prihodnosti Grenlandije odločati izključno Grenlandija in Danska, s čimer je izrazil podporo Danski in Grenlandiji.